»Ne govori v imenu mrtvih, a vseeno govori proti sistemom, ki diktirajo njihovo odsotnost. Razkriva estetizacijo tragedij v sodobnih ritualih moči – od medijskih spektaklov do državnih ceremonij. Konkvistakon je protižalujoči aparat: ritual, ideologija in performans, v katerem trupla postanejo ikone, kri pigment in odsotnost scenografski učinek.«
»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«
»Uprizoritev s smehom kot rezom v odrski zgodbi razkriva meje med ljubeznijo in manipulacijo, skrbjo in zlorabo, tišine pa razkrivajo resnice, ki jih liki ne zmorejo čisto izreči.«
»Iz subjektivnega, individualnega strahu se s pomočjo politične manipulacije razrasteta množičen strah in histerija, ki sprožita družbene spremembe in se razvijeta v neizbežno tragedijo …«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju